Letošnje leto se je začelo s povečano nihajnostjo na svetovnih finančnih trgih, ki so predvsem posledica Trumpovih protekcionističnih potez.
V tem kontekstu so delniški trgi v regiji Adria od začetka leta do danes dosegli mešane rezultate. Slovenija še vedno vodi, saj se je indeks SBITOP okrepil za skoraj 30 odstotkov, kar je posledica dobrih poslovnih rezultatov v prvem četrtletju v vseh sestavnih delih indeksa.
Borze na Hrvaškem, v Severni Makedoniji in Sarajevu so zabeležile zmerno rast, medtem ko sta Srbija in Banjaluka zaostajali, pri čemer sta zadnjo oslabili šibka uspešnost energetskega sektorja v Banjaluki in politična negotovost v obeh državah.
Preberi še

Kakšna so pričakovanja regionalnih menedžerjev do konca leta?
V Sloveniji med menedžerji že mesece prevladuje pesimizem - edini v regiji več mesecev ne pričakujejo rasti zaposlenosti.
12.05.2025

Evropske delnice se v letu 2025 držijo bolje kot ameriške delnice
Po carinskem šoku 2. aprila so evropski indeksi ponovno pridobili na vrednosti iz prvega četrtletja.
06.05.2025

Zlata mrzlica je zajela tudi regijo Adria
Srbija ima večje zlate rezerve kot vse druge države skupaj.
28.03.2025

Analiza BBA: V Sloveniji farmacija gonilo rasti v letih 2025 in 2026
Kako kaže gospodarstvom Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH in Severne Makedonije?
17.03.2025
Celotno analizo lahko preberete TUKAJ.
Regionalni Buffettov kazalnik
Kljub nedavnim dobičkom ostajajo delnice regije Adria strukturno podcenjene. Regionalni Buffettov kazalnik znaša v povprečju 28 odstotkov BDP v primerjavi z ravnjo iz indeksa S&P 500 iz leta 2008, kar kaže na velik potencial za vnovično ovrednotenje.
Donosi dividend ostajajo ključni razlikovalni dejavnik. SBITOP, BET in WIG20, ki smo jih prav tako označili kot ene izmed najbolj prepričljivih priložnosti v smislu vrednotenja, ponujajo visoka izplačila dividend, ki zagotavljajo dragocen vir denarnega toka, zlasti ko širši trgi zastanejo.
Delnici, kot sta NLB in TLSG (SBITOP), prinašata devetodstotno donosnost, Hidroelectrica in Fondul (BET) sedem- oziroma 10-odstotno donosnost, Bank Pekao (WIG20) pa devetodstotno.
Trajne likvidnostne omejitve ostajajo glavna strukturna ovira, vendar so hkrati priložnost za manjše vlagatelje, da dostopajo do visokokakovostnih sredstev po privlačnih vrednotenjih.
Na področju fiksnega dohodka sta Hrvaška in Slovenija zabeležili le skromno povečanje 10-letnih donosov, pri čemer so se razmiki zdaj uskladili z razvitimi trgi, kot je Španija. Srbija in Romunija pa sta se zaradi domačih političnih pretresov spopadli s pritiskom na zvišanje donosnosti.
V Romuniji so se napovedi izboljšale po izvolitvi proevropskega predsednika Nicușorja Dana. Medtem ko je bonitetna agencija S&P Srbiji leta 2024 dvignila bonitetno oceno na investicijski razred, sta agenciji Fitch in Moody's še vedno previdni in ohranjata oceno pod investicijskim razredom, pri čemer navajata politično negotovost, trajajoče proteste in institucionalno nepreglednost.
V prihodnje se pričakuje, da se bodo regionalni delniški trgi še vedno krepili, čeprav počasneje, pri čemer jih bodo podpirali dobički in makroekonomski temelji.
Donosnosti obveznic bodo verjetno upadali, razen v Srbiji, kjer naj bi se zmanjševanje razmikov ustavilo. Zaradi nadaljnjega povezovanja z EU, močnejšega upravljanja in vse večje udeležbe vlagateljev ostaja regija Adria prepričljiva dolgoročna priložnost za kapital, usmerjen v vrednost.