Slovenska borza in družbe prve kotacije letos navdušujejo z rezultati in izrazito rastjo vrednosti delnic, medtem pa gre poslovanje odlično od rok tudi številnim podjetnikom, ki niso na borzi in so normiranci. Trditev temelji na sveže objavljenih podatkih finančne uprave (Furs).
Številke kažejo, da je največji normiranec po prihodkih lani ustvaril kar petkrat toliko prihodkov kot največji normiranec v letu 2023, in to kljub temu, da je vlada Roberta Goloba že lani zaostrila pogoje za normirance, z letom 2025 pa še dodatno.
Podatki o poslovanju normirancev niso javni, saj jim praviloma ni treba poročati v takšni obliki kot subjektom, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Tako njihovo poslovanje v celoti ostane skrito pred javnostjo (izjema so družbe z omejeno odgovornostjo, ki tako ali tako morajo pripraviti izkaze o poslovanju). A lani se je finančna uprava odločila, da prvič objavi razosebljene podatke. To pomeni, da je na voljo podatek o prihodku, dejavnosti, ki jo subjekt opravlja, regija, kjer dejavnost opravlja, ni pa podane informacije o tem, za koga gre, niti denimo o tem, koliko ljudi ima zaposlenih.
Preberi še

E-pismo: Kdo plača več davkov: normiranci ali klasični espeji?
Trenutno številke kažejo, da sistem normirancev kljub zaostritvam še naprej ostaja zanimiv.
28.06.2025

Razgaljeni prihodki normirancev: Največji v letu do milijona evrov
Prihodki normirancev so bili do zdaj skriti, objavljamo 25 največjih po prihodkih.
15.01.2025

Davčni paket na dopisno sejo, vlada zadnji hip posegla v normirance
Minister Boštjančič je napovedal, da bi lahko javnost z izhodišči obdavčitve premoženja seznanili do konca leta.
28.08.2024

Spremembe za 15 tisoč normirancev: Kaj morajo, kaj pa še lahko storijo
Predlogi prinašajo spremembe za okoli tisoč družb z omejeno odgovornostjo in 14 tisoč espejev.
28.08.2024
Torej, ko govorimo o normirancih, mislimo na subjekte, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov. V našem članku se bomo osredotočili na fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Mednje poleg samostojnih podjetnikov spadajo tudi registrirani sobodajalci, samozaposleni v kulturi, poklicni športniki, zasebni športni delavci, zdravniki, zobozdravniki in zasebni zdravstveni delavci, odvetniki, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji in drugi.
Po podatkih iz tabele, ki jo je pripravil Furs, je lani več kot 90 tisoč fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, davčno osnovo ugotavljalo na podlagi normiranih odhodkov. V največ primerih, več kot 87 odstotkih, je šlo za samostojne podjetnike (ali krajše espeje). Leto prej je imela tabela dobrih 86 tisoč vrstic, med njimi pa je bil približno enak odstotek espejev kot letos. Številka se povečuje, kljub temu, da je vlada z letom 2024 zaostrila sistem normirancev (dodatno je v sistem posegla tudi z začetkom leta 2025).
Lani brez milijonarja, letos trojica krepko čez
Medtem ko v letu 2023 nobenemu normirancu ni uspelo prečkati meje milijon evrov prihodkov, so na letošnji lestvici (za leto 2024) kar trije takšni, najuspešnejši med njimi pa je Fursu poročal o kar 5,2 milijona evrov prihodkov. Gre za samostojnega podjetnika iz regije Jugovzhodna Slovenija, ki se ukvarja z dejavnostjo Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (tudi lani je bil največji po prihodkih iz iste regije, le da je opravljal druge storitvene dejavnosti). Tudi drugi dve mesti pripadata samostojnima podjetnikoma: tik pod mejo dveh milijonov evrov je bil normiranec z Gorenjske, ki se ukvarja z dejavnostjo uprav podjetij, podjetniškim in poslovnim svetovanjem, z 1,7 milijona evrov pa se lahko pohvali espe iz Savinjske, ki opravlja isto dejavnost kot prvi na lestvici.
V Sloveniji je bilo po podatkih Fursa na zadnji dan leta 2024 136.231 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost: "Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov je imelo v davčnem registru vpisano 86.662 poslovnih subjektov."
Med 25 največjimi normiranci po prihodkih je 18 samostojnih podjetnikov, registriran sobodajalec (565 tisoč evrov prihodkov), evidentirana odvetnika (od 356 tisoč do 549 tisoč evrov prihodkov), štirje poklicni športniki (od 332 tisoč do 427 tisoč evrov prihodkov).
Od kod so po prihodkih največji normiranci?
Lestvico 25 največjih zaključuje poklicni športnik, ki je lani prijavil 332.414 evrov prihodkov. Za uvrstitev na zadnje mesto top 25 bi bilo dovolj, če bi si na trgu izborili vsaj 296.139 evrov prihodkov.
Sicer pa statistika še razkriva, da največ normirancev med top 25 prihaja iz osrednje Slovenije - deset, med njimi pa že kot omenjeno niso največji trije. Štirje normiranci so iz območja Goriške regije, po dva iz gorenjske, koroške in savinjske, po eden pa iz podravske in primorsko-notranjske regije. Dva regije nimata navedene.
Koliko bi jih po novih pravilih moralo zapustiti sistem normirancev?
Sicer pa je lani, torej v 2024, vsaj 100 tisoč evrov prihodkov ustvarilo 2.169 normirancev, kar je 14,5 odstotka več kot v letu prej. Natančno 100 tisoč evrov prihodkov je prijavilo osem normirancev, kar je identična številka kot v 2023. Ali gre za iste osebe, ni razvidno.
Zakaj smo izbrali ravno znesek 100 tisoč evrov? Ker je bila za poslovanje v 2024 pri tej višini prihodkov postavljena meja, ko se še prizna normirane odhodke za polni espe - do 50 tisoč evrov se je priznalo 80 odstotkov odhodkov, za presežek od 50 tisoč do 100 tisoč 40 odstotkov, za presežek nad sto tisoč evrov pa normiranih odhodkov ni bilo.
Z letom 2025 se je meja spremenila, in sicer se po novem do 60 tisoč evrov prihodkov prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov, nad to mejo pa normiranih odhodkov ni več. Prihodke, ki so presegli 60 tisoč evrov, je lani imelo dobrih osem tisoč normirancev. Prav pri 60 tisoč evrov prihodkov (povprečje v dveh zaporednih letih) je po novem postavljena tudi meja za obvezni izstop iz sistema normirancev - govorimo o polnem espe.
Zakaj (ne) bi želeli postati normiranec?
Zakaj je sistem normirancev za nekatere tako privlačen? Zaradi višine odhodkov, sploh za tiste, ki opravljajo storitvene dejavnosti, v katerih nimajo veliko stroškov. Ko govorimo o espe, jih ta v sistemu normirancev pridobi do 80 odstotkov prihodkov (odvisni so od višine prihodkov).
Obdavčitev tako ugotovljene davčne osnovne je 20-odstotna in je dokončna - se ne všteva v skupno dohodnino.
Normiranec ima poenostavljeno poročanje: ni treba voditi evidence odhodkov, ni treba predložiti bilance stanja in izkaza poslovnega izida, kar pomeni, da se lahko več čas posveti poslovanju, prinaša pa tudi finančne prihranke -odpade (lahko) strošek računovodenja.
Kot rečeno, sistem omogoča tudi skrivanje prihodkov pred javnostjo, saj ti niso javno objavljeni - Fursovi podatki so anonimizirani.
Ima pa sistem tudi hibe. Če espe ustvarja prihodke, v vsakem primeru plača davek, četudi dejansko iz poslovanja ustvarja izgubo. Medtem ko samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovno na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, lahko prenaša pretekle izgube, jih normiranec ne more. Prav tako ne more uveljavljati olajšav, niti za vzdrževane družinske člane.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...