Delati do 70. leta … je to sploh mogoče?

V Sloveniji se bo starostna meja za upokojitev do leta 2035 postopoma povišala na 62 do 67 let – če bo potrjena predlagana pokojninska reforma.

Na Danskem so šli še dlje. Minuli mesec je danski parlament sprejel zakon, s katerim bodo upokojitveno starost do leta 2040 postopoma zvišali s sedanjih 67 na 70 let. Ta upokojitvena starost bo veljala za vse, ki so se rodili po 31. decembru 1970.

Bolj kot dolžina življenja so pomembna zdrava leta

Je delo do tako visoke starosti sploh mogoče? Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pravkar objavil poročilo Zdrava leta življenja 2023, ki kaže, da lahko leta 2023 rojeni otroci pričakujejo slabih 67 let življenja brez večjih zdravstvenih težav oziroma oviranosti.

"Koliko let, brez večjih oviranosti, lahko pričakuje slovensko prebivalstvo? V letu 2023 se je rodilo 16.787 otrok, ki lahko pričakujejo 82 let dolgo življenjsko dobo s skoraj 67 leti življenja brez večjih zdravstvenih težav oziroma oviranosti," piše v objavi na spletni strani NIJZ.

Ali to pomeni, da bodo predlani rojeni otroci delali prav do meje, ko lahko, statistično gledano, pričakujejo večje zdravstvene težave? Iz NIJZ so včeraj za Bloomberg Adria odgovorili, da se kazalnik Zdrava leta življenja uporablja za ugotavljanje potreb po zdravstvenem varstvu in dolgotrajni oskrbi, in ne v povezavi z delovno aktivnostjo in posledično upokojitveno starostjo. Komentarja na zvišanje starosti za upokojitev niso podali.

Revni zbolijo in umrejo prej kot bogati

"Nedavna odločitev Danske, da za osebe, rojene po letu 1970, dvigne zakonsko upokojitveno starost na 70 let – najvišjo v Evropi –, poudarja očitno in potencialno zaskrbljujočo realnost: večina nas se sooča z daljšim poklicnim življenjem, kar pa hkrati pomeni, da moramo ostati dlje zdravi," je zapisal kolumnist Bloomberga Chris Bryant.

Povezovanje starostnega praga za upokojitev z dvigovanjem življenjske dobe je lahko problematično, je opozoril Bryant, saj tvega povečanje neenakosti na področju zdravja, saj revni zbolijo in umrejo prej kot bogati. "Zato se je treba osredotočiti na podaljšanje zdrave življenjske dobe za vse," je zapisal Bryant.

Slovenci se upokojujejo relativno zgodaj

Po podatkih OECD je Slovenija pri vrhu seznama držav po letih življenja povprečnega prebivalca po upokojitvi. Moški živijo še 20,4 leta, ženske pa 26,2 leta. Višje na lestvici sta le Luksemburg in Španija.

 

 

Slovenci se namreč v povprečju upokojujejo relativno zgodaj. Povprečna starost novih prejemnikov starostne pokojnine v letu 2024 je bila 61 let in osem mesecev za ženske in 62 let in devet mesecev za moške, kažejo zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Trend počasnega dvigovanja upokojitvene starosti se je lani celo ustavil; leta 2023 se je povprečna ženska starostno upokojila pri 61 letih in devetih mesecih starosti, moški pa pri 62 letih in 10 mesecih starosti, kažejo podatki Zpiza.

Do najvišje starosti delajo Islandci

Po primerjalnih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2023 je sicer povprečna starost novo upokojene osebe v Sloveniji znašala le 58,3 leta. Do najvišje starosti delajo Islandci (66,2 leta), Slovenija pa je na dnu lestvice skupaj z Grčijo (58,6 leta), Romunijo (59,5 leta) in Avstrijo (59,6 leta). Te države so edine v EU, kjer je povprečna upokojitvena starost leta 2023 znašala manj kot 60 let.

 

 

Po pričakovanjih ministrstva za delo in Zpiza se bo dejanska upokojitvena starost v Sloveniji postopoma povečevala do 65 let do leta 2045. "To so napovedi Inštituta za ekonomska raziskovanja, pritrdila jim je tudi skupina za staranje pri Evropski komisiji," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Bodo dodatna leta življenja preživeta v dobrem ali slabem zdravju?

"Čeprav se večina ljudi zaveda, da naslednje generacije živijo dlje, je o zdravju starajočega se prebivalstva EU znanega manj. Ali bodo dodatna leta življenja, pridobljena z daljšo življenjsko dobo, preživeta v dobrem ali slabem zdravju, je ključno vprašanje," piše v poročilu Eurostata o statistiki zdravih let življenja.

"Kronične bolezni, slabotnost, duševne motnje in telesne invalidnosti so pogostejše v starejši starosti in lahko povzročijo slabšo kakovost življenja tistih, ki trpijo za takšnimi stanji, medtem ko lahko breme teh stanj vpliva tudi na zdravstveno varstvo in pokojninsko zavarovanje."

Pokojninska reforma: Starost se bo višala od leta 2028

Pokojninska reforma v Sloveniji predvideva dvig minimalne upokojitvene starosti s 60 na 62 let za tiste z dopolnjenimi 40 leti delovne dobe in zgornje starostne meje s 65 na 67 let za tiste, ki pred tem ne dosežejo 40 let delovne dobe. Sama doba se ne spreminja in ostaja pri 40 letih. Starost naj bi se začela postopoma dvigovati leta 2028.

Da bi ublažili težave pri delu starejših, vlada predlaga uvedbo ukrepa 80/90/100, po katerem bi lahko starejši od 58 let delali 80 odstotkov časa za 90 odstotkov plače, prispevke pa bi imeli plačane v celoti. Predlog še ni sprejet.

Sindikat: Delavci ne morejo delati do pozne starosti

Delodajalske organizacije so se sicer pred začetkom pogajanj o pokojninski reformi zavzemale za podaljšanje dobe, a na koncu ta pobuda ni bila uspešna. Kot razlog za podaljšanje delovne dobe so delodajalci navajali podaljševanje življenjske dobe. "Lahko smo hvaležni, da živimo dlje. Logično je, da bomo morali tudi delati dlje," je povedal predsednik OZS Blaž Cvar.

Pri sindikatih pa opozarjajo, da so delavci že zdaj ob odhodu v pokoj izčrpani in bolni. "Če gredo ljudje v pokoj uničeni, bolni, izmozgani, potem nimajo nič od upokojitve. Nato hodijo le še od zdravnika do zdravnika … prav je, da ima delavec tudi nekaj od tretjega življenjskega obdobja, kot ga imenujemo," je ob 1. maju povedal Dušan Legat, sekretar štajerske organizacije sindikata SKEI.

Reformi grozi referendum

Pokojninska reforma je bila letos usklajena v pogajanjih med socialnimi partnerji, maja je besedilo sprememb zakonov sprejela vlada. Nekateri sindikati spremembam nasprotujejo in napovedujejo referendum, če bodo spremembe potrjene v parlamentu. Zakonodaja še ni v parlamentarnem postopku. S sprejemom se sicer mudi zaradi črpanja evropskega denarja iz sklada za okrevanje in odpornost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar