Davkarija v 2024 pobrala več davkov iz dobička na kapital

Finančna uprava (Furs) je v 2024 (davki, ki so bili odmerjeni za leto 2023) skupno pobrala za 25,1 milijarde evrov davkov. To je dobro desetino (11,6 odstotka) več kot v letu 2023, ko je bilo pobranih 22,5 milijarde evrov, in 5,5 odstotka več od načrtov. V primerjavi z letom 2022 je bilo pobranih za 19,3 odstotka oziroma 4,07 milijarde evrov več davkov. Davčni dolg se je v 2024 povečal za 7,1 odstotka na 901,9 milijona evrov. V 2024 so na Furs dosegli 11,6-odstotno stopnjo rasti pobranih javnofinančnih prihodkov. V 2023 so dosegli sedemodstotno rast, za 2024 pa so merili na šestodsotno rast.

Po lanskem padcu pobranih davkov iz dobička na kapital, ki so ga zakrivili rdeči borzni indeksi v 2022, so se v 2024 ti po odboju borz znova povečali. Kaj razkrivajo podrobnejši podatki davkarije?

Poskočili prihodki od obresti

Skupno je Furs v 2024 (za leto 2023) pobral 346,36 milijona evrov dohodnine od dobička na kapital, dividend, obresti in najemnin. Največji delež je predstavljala dohodnina od dividend. Ta se je povečala za 24,9 odstotka na 180,2 milijona evrov. Dohodnina od dohodkov iz najemnin je zrasla za 37,6 odstotka na 81,4 milijona evrov. Dohodnina od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov pa je pri 47,1 milijona evrov ostala na ravni leta 2023.

Dobiček od odsvojitve finančnega kapitala še naprej upada

Pri odmeri dohodnine od dobička iz finančnega kapitala so v 2024 izdali manj odločb. Zmanjšala sta se vsota odločb z dobičkom in tudi odmerjen davek od odločb z dobičkom. Furs je za odmerno leto 2023 pri odmeri dohodnine od dobička iz finančnega kapitala izdal za devet odstotkov manj odločb in obvestil. Število izdanih odločb z dobičkom za odmerno leto 2023 je upadlo za skoraj 23 odstotkov.

Skupno je davčna osnova od dobička iz kapitala obsegala 82,04 milijona evrov, kar je 35,4 odstotka manj kot v odmernem letu 2022. Odmerjen davek od odločb z dobičkom je tako ponovno upadel, v 2024 za 45,4 odstotka na 17,26 milijona evrov.

Razlog za upade je oprostitev davka nad 15 let imetništva finančnega kapitala, ki jo je sprejela prejšnja vlada. Pred tem je za pretekla odmerna leta veljala oprostitev nad 20 let imetništva. Trenutna vlada je dobo ponovno podaljšala na 20 let, kar pomeni, da kapitalski dobiček ne bo več obdavčen šele po 20 letih od vstopa v naložbo.

Evropska centralna banka (ECB) je obrestne mere začela višati julija 2022, kar je vidno tudi iz dohodkov od obresti.  Največjo rast so zabeležili pri dohodnini od obresti, kjer so v primerjavi z letom 2023 v 2024 pobrali za 15,56 milijona evrov, kar je 87,2 odstotka več kot v 2023. Še večji bodo v letu 2024, saj so bile ključne obrestne mere najvišje od septembra 2023 pa do maja 2024.

Dohodek od dividend slovenskih družb upadel

Natančnejši pogled podatkov kaže, da so največji delež davkov pobrali od dividend slovenskih družb. Teh je bilo za 136,9 milijona evrov, kar je medletno 15 odstotkov manj. Za sedem odstotkov je upadlo število zavezancev – na 77.780. Furs ločeno obravnava tudi dividende, ki so jih Slovenci prejeli od tujih družb. Dohodnina iz dividend iz tujine je obsegala 13,41 milijona evrov, ki jih je prejelo 4.857 davčnih zavezancev. To je 6,1 odstotka manj kot v odmernem letu 2022.

Zaradi višjih davkov poskočili prihodki od najemnin

Medtem ko so dohodki od dividend upadli, so krepko poskočili dohodki od obresti na denarne depozite ter najemnin. Obresti na denarne depozite so se povečale za 333,8 odstotka na 4,8 milijona evrov. Število zavezancev se je povečalo za 375,8 odstotka na deset tisoč. Dohodek iz oddajanja v najem se je povečal za 89,7 odstotka na 33,83 milijona evrov, število zavezancev pa se je povečalo le za 3,3 odstotka. ''Razlog za tak razkorak je v tem, da je bila stopnja dohodnine za dohodek iz oddajanja premoženja v najem 25 odstotkov v odmernem letu 2023, medtem ko je bila v odmernem letu 2022 ta stopnja 15 odstotkov,'' pojasnjujejo na Fursu.

Najbolj zrasli prihodki od davkov na dohodek in dobiček

Najbolj so se v 2024 na medletni ravni povečali prihodki iz naslova taks in pristojbin – za 55 odstotkov, ki sodijo v nedavčne prihodke. Če zanemarimo takse in pristojbine, ki zajemajo zanemarljiv delež saj jih je bilo le za 55.859 evrov celotnih javnofinančnih prihodkov, so se v 2024 najbolj povečali prihodki iz naslova davka na dohodek in dobiček. Ta je v 2024 zrasel za več kot petino (20,3 odstotka) na 5,56 milijarde evrov, še kažejo podatki.

Največ davkov sicer poberejo iz naslova prispevkov za socialno varnost, v 2024 so jih za 10,52 milijarde evrov, kar je 13,5 odstotka več kot v 2023, skupno so zajemali 41,9 odstotka vseh pobranih davkov. Dobrih 30 odstotkov vseh prihodkov so ustvarili iz naslova davkov na blago in storitve. Na tretjem mestu so prej omenjeni davki na dohodek in dobiček.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar